Zapisnik okrogle mize »SOUSTVARIMO UČINKOVITO PODPORNO OKOLJE ZA SOCIALNA PODJETJA«

Spodaj si lahko preberite zapisnik okrogle mize, TUKAJ pa si lahko ogledate kratek video.

Datum: 14.9.2022, od 9.00 do 11.00 ure
Kraj: Medgeneracijsko središče Mensana, Slomškova ulica 49, 9000 Murska Sobota

Vodenje okrogle mize:
– Marinka Vovk, raziskovalka, socialna podjetnica

Sodelujoči/povabljeni gostje na okrogli mizi:
– Stanislav Rojko, župan občine Gornja Radgona
– Goran Miloševič, direktor socialne kmetije Korenika
– Lea Cipot, direktorica Zavoda korak naprej, Murska Sobota, so.p.
– Zora Borko, direktorica Zavoda za pomoč družini na domu VITICA, Gornja Radgona, so.p. (opravičljivo odsotna)
– Milan Svetec, direktor Pora, razvojna agencija Gornja Radgona
– Damjan Anželj, višji svetovalec za področje zdravstva in socialnega varstva MO Murska Sobota

Zabeležka dogajanja na okrogli mizi:
Na okroglo mizo smo vabili različne akterje z namenom zagotoviti heterogenost skupine in s tem pridobiti večplastnost odgovorov za večjo učinkovitost pri naboru lokalnih potreb in izzivov.

Dr. Marinka Vovk na začetku predstavi pojem socialnega podjetništva in samo zakonodajo s tega področja. V uvodu pove, da moramo socialno podjetništvo razumeti kot družbeno odgovorno, da v vsakem lokalnem okolju deluje različno glede na potrebe in možnosti ter odvisno od družbenih inovacij, kar predstavlja izziv v današnjem času.

Moderatorka je okroglo mizo pričela z uvodnim pogledom na socialno podjetništvo in vprašanjem, kako se vsak povabljeni gost poistoveti s socialnim podjetništvom. Mnenja so bila, da se o samem pojmu socialnega podjetništva premalo govori. Premalo je tudi vedenja, kako pomembna je podpora lokalnih skupnosti zainteresiranim. Zaradi premajhnih dobičkov je srečanja s tem pojmom običajnega kapitala strah, vendar brez podpore širšega lokalnega okolja uspešno socialno podjetništvo ni mogoče, saj gre za delo z ljudmi, ki so še bolj potrebni pomoči.

Vodena razprava okrogle mize je potekala v dveh krogih vprašanj, saj vsak navzoči prihaja iz različnega področja delovanja z drugačnimi vidiki poseganja v izvajanje posameznih aktivnosti v lokalnih skupnosti. Dr. Vovkova je izhajala iz praktičnih primerov, kajti kot nosilka prvega socialnega podjetja v Sloveniji ima bogate izkušnje in ogromno praktičnih nasvetov in znanja iz tega področja.

Vprašanja udeležencem okrogle mize:

Stanislav Rojko, župan Občine Gornja Radgona

  1. Kakšne so pristojnosti občin za spodbujanje socialnega podjetništva?
    Gospod Rojko je na vprašanje glede pristojnosti občine za spodbujanje socialnega podjetništva izpostavil, da je najpomembnejši začetek, da posameznik potrka na določena vrata za predstavitev podjetniške ideje in prošnjo za pomoč. Pomembna je interakcija daj-dam. V okolju so potrebe in zainteresirani posamezniki, po njegovem mnenju je potrebna trma in vztrajanje za prodor in uspeh. Da tržni del socialnega podjetništva pride do kupca, moramo spremeniti miselnost v glavah posameznikov in ozavestiti ljudi. Pomembna je tudi uporaba sodobnih kanalov – spletna prodaja, čeprav poudarja, da je kljub temu najpomembnejši človeški stik.
  1. Socialna podjetja morajo imeti nabor temeljnih vrednot, katerih vodilo sta razvoj in proaktivno delovanje. Kako vi ocenjujete kot župan v Pomurju simbiozo med občinami in socialnimi podjetji?
    Idealno okolje za uspešen proces med socialnim podjetjem – občino mora biti dvosmeren (daj-dam). Problem je, da se povezujemo zgolj zaradi skupnega kapitalskega interesa. Gre za makro in osebnostni vidik. Potrebno je najti stične točke in človeški vidik v lokalnem okolju, da se zmore poslušati in sprejemati nove ideje. Moramo dojeti, da je to nekaj, kar lahko vpliva na vse nas, na boljšo kvaliteto življenja.

Goran Miloševič, direktor socialne kmetije Korenika Šalovci

  1. 1. Kot uspešen socialni podjetnik imate bogate izkušnje s socialnim podjetništvom in podpornim okoljem. Kako ocenjujete uspešnost podpornega okolja, ki je na voljo?
    Goran Miloševič je mnenja, da manjka celovit pogled v to področje, da ni samo stvar ekonomije, ampak vseh. Pomembno je raziskati kje se ponujajo nove možnosti in kako bi bile z novimi pristopi mogoče izboljšave, saj je vedno potrebna inovativnost in kreativnost. Za vzpostavitev soc. podjetij bi bilo potrebnih več nepovratnih sredstev kot vir financiranja. Podporna okolja bi morala biti bolj povezana, pomembno je skupno sodelovanje.
  2. Kaj bi vi svetovali socialnim podjetnikom (obstoječim in bodočim), če bi vas (kar vas verjetno), spraševali za usmeritve in nasvete?
    V ozadju mora biti neka temeljna ideja, ki je vezana na širše okolje in ima večjo dodano vrednost. Ljudje si morajo razčistiti kaj in zakaj bi radi to počeli. Podporno okolje samo ne more izpolniti vseh želja. Kakšen učinek je na izobraževanje, na okolje, na bivanje starejših – potrebna je prepoznavnost in učinek, kaj bi socialno podjetje doprineslo skupnosti. Pomembno se je ukvarjati z zaposlenimi ljudmi v podjetju, da se predstavlja kultura sodelovalnega vodenja (demokracija), potrebno je podpirati zaposlene in jim ponuditi možnosti za osebnostno rast. Spremembe so stalnica, potrebno se je obdržati z ustvarjanjem različnih pogojev, krepiti je potrebno sodelovanje s podjetniškim sektorjem in posegati na področje kreiranja politik.

Lea Cipot, direktorica Zavoda korak naprej, Murska Sobota, so.p.

  1. Ste socialna podjetnica že nekaj let in poznate posebne spodbude zakona o SO.P., ki se uveljavljajo na način, določen s programom ukrepov. Katere spodbude ocenjujete kot najbolj učinkovite za socialne podjetnike?
    Gospa Cipot je spregovorila o spodbudah razvoja socialnega podjetništva. Meni, da je odvisno od vsakega posameznika, za katerega od virov, razpisov, spodbud se odloči. Vsak posameznik se mora najprej vprašati, če je socialno podjetništvo zanj neka višja vrednota, saj gre za neprofitno delovanje v osnovi in mu ni glavni cilj dobiček.
  2. Socialno podjetje je »avtonomna organizacija, ki združuje socialni namen in podjetniško dejavnost«. Kako se slednje kaže v vašem delovanju, kako to občutite vi, vaše stranke in nosilci idej, ki bi želeli postati socialni podjetniki?
    Učinki se kažejo v uporabi storitev, zadovoljstvu strank, spreminjajočem se mišljenju. Potrebno je najti skupno sodelovanje, včasih je potrebno stopiti tudi korak nazaj. Včasih je boljše, da ti nekdo pomaga z nekim znanjem kot s finančno pomočjo.  Po njenem mnenju je najpomembnejše obvladovati področje znanja za delo z ranljivimi ciljnimi skupinami, ki so vključene v socialna podjetja.

Milan Svetec, direktor Pora, razvojna agencija Gornja Radgona                     

  1. Slaba vidnost in prepoznavnost sektorja socialnega podjetništva –kaj je po vašem mnenju potrebno spremeniti?
    Gospod Svetec meni, da država razen zakona ni posebej pripravila/predvidela ukrepov in praktičnih usmeritev ter nasvetov glede razvoja socialnega podjetništva in se temu posveča še premalo pozornosti.
  1. Cilj razvojnih programov in politik je povečati inovacijsko sposobnost lokalnih skupnosti, regij, njihovih organizacij in ljudi. Socialna podjetja se tukaj obravnavajo kot sredstvo za reševanje teh težav, zlasti s sodelovanjem med sektorji in osredotočanjem na socialno vzdržnost. Kakšne so vaše izkušnje v prid podpore sektorju?
    Gospod Svetec pove, da so inovacije gonilo napredka. Izpostavi, da socialna podjetja nimajo velike proizvodnje, so bolj fleksibilna, manjša in se lažje prilagajajo spremembam in izzivom. Vendar po drugi strani ni pravično, da se na njih prelaga in pričakuje, da bodo posebej inovativni glede na velika podjetja. Pove še, da se od njih kot razvojne agencije pričakuje, da bodo gonilo inovacij na različnih razpisih, vendar pojasni, da so ustanovljeni s strani občin, za njim v podporo in v prid njihovim projektov. Pove, da je na njihovem področju kot agencije socialnih vsebin malo oz. je fokus drugačen.

Damjan Anželj, višji svetovalec za področje zdravstva in socialnega varstva MO Murska Sobota

  1. Nepoznavanje pomena učinkov socialnega podjetništva v lokalnem okolju je še vedno velika težava. Kakšni so vaši pogledi na premagovanje te ovire, ki je prisotna praktično povsod?
    Gospod Anželj spregovori o težavi nepoznavanja pomena učinkov socialnega podjetništva v lokalnem okolju. Ker kapital ni na prvem mestu, so podjetja bolj kot ne nezanimiva za ostale. Občine pomagajo s sofinanciranjem javnih del, nudijo brezplačne najeme prostorov. Podjetjem manjka medijska podpora, saj je še veliko neizkoriščenih potencialov.
  1. Decentralizacija bi omogočila možnost večje vključenosti socialnim podjetjem v različnih sektorjih, vendar ta »nedokončanost« kot odsotnost posredniških organov med občino in državo povzroča naraščanje potreb po novo nastajajočih podpornih okoljih, ki delujejo po dosedanjih merilih in razpisih. Kako vi vidite učinkovito podporno okolje v Pomurju v bodoče?
    Podpora manjka od vladnih služb, ministrstev in občin, ki so različna v nudenju pomoči, ene so bolj zaznavne, druge manj. Podpora je tudi v nudenju brezplačnih prostorov, podjetja sigurno potrebujejo pomoč. Pomembna je samoiniciativnost, samoorganiziranost in mreženje socialnih podjetij za pridobitev čim večjega spektra pomoči.

Vseh pet sodelujočih na okrogli mizi je bilo enotnih, da je povezovanje socialnih podjetij z lokalnim okoljem, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom ključnega pomena za ustvarjanje pogojev za boljši dostop na trg. Vse deležnike je potrebno povezati v neko bolj učinkovito strukturo, če želimo, da se zgodijo spremembe. Sodelujoči so izpostavili, da imajo tovrstna podjetja zelo pozitiven učinek v današnji kapitalistični družbi, ker pri njih dobiček ni na prvem mestu. Zaključili so, da je potrebno  vrednotiti in sporočati ključnim deležnikom v okolju, kakšen učinek imajo socialna podjetja za družbo. Socialna inovacija je sprememba neke smeri in naj zainteresiranim ne vzame poguma, ker nikoli ne bo sprejeta z aplavzom, zato je potrebno vztrajati in najti svojo, novo pot.

Zavod VITICA, Gornja Radgona, so.p.

Scroll to Top
Skip to content