Socialno podjetništvo

SOCIALNO PODJETNIŠTVO – So.P. pomeni trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti. Glavni namen socialnega podjetništva je doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.

CILJI, ki jih socialni podjetniki zasledujejo z opravljanjem dejavnosti so: krepitev družbene solidarnosti in sposobnosti družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbujanje socialnih inovacij ter zagotavljanje ponudbe izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu.

Prav tako je namen socialnega podjetništva razvijati nove možnosti zaposlovanja, zagotavljati dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba (npr. društvo, zavod, ustanova, zadruga, zaposlitveni center, invalidsko podjetje, gospodarska družba, ipd.), ki izpolnjuje načela socialnega podjetništva ter pogoje, navedene v ZSocP-A (Uradni list RS, št. 13/2018), predvsem pa:

  • opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti,
  • ne deli premoženja in presežka prihodkov nad odhodki,
  • je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti,
  • zagotavlja vključujočo obliko upravljanja, ki temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in
  • izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ZSocP.

NAČELA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA, skladno s katerimi so socialna podjetja ustanovljena in po katerih poslujejo:

  • AVTONOMNA POBUDA (podjetje je ustanovljeno na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev),
  • NEPRIDOBITNOST (namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, presežek prihodkov nad odhodki se vlaga nazaj v dejavnost socialnega podjetja),
  • JAVNI INTERES (podjetje je ustanovljeno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti ter z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela),
  • VKLJUČEVANJE PROSTOVOLJSKEGA DELA,
  • TRŽNA NARAVNANOST (poslovanje po tržnih zakonitostih),
  • ENAKOPRAVNOST ČLANSTVA (lastniki podjetja nimajo prevladujočega vpliva pri odločanju, odločitve se sprejemajo po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala),
  • SODELOVANJE DELEŽNIKOV PRI UPRAVLJANJU (sodelovanje delavcev, prostovoljcev, uporabnikov storitev, ki jih so.p. ustvarja, pri upravljanju podjetja),
  • PREGLEDNO POSLOVANJE (obveznost notranjega nadzora nad materialnim in finančnim poslovanjem),
  • DRUŽBENO KORISTNO DELOVANJE (delovanje v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti)

Prvotni zakon (pred uveljavitvijo novele ZSocP – A v letu 2018) je določal dejavnosti v okviru socialnega podjetništva, kar je novela ZSocP-A odpravila. Navedeno pomeni, da se socialno podjetništvo lahko opravlja na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti.

PREDNOSTI STATUSA SOCIALNEGA PODJETJA

  • brezplačen najem prostorov v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti ali države za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva,
  • pridržana javna naročila (ekskluzivna možnost sodelovanja pri javnih naročilih),
  • dostop do donacij (socialna podjetja s statusom nevladne organizacije v javnem interesu so upravičena do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto),
  • pridobitev finančnih virov za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva (npr. ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada, ipd.),
  • spodbujanje socialne kohezije in družbene pomoči.

 

 

 

 

Scroll to Top
Skip to content