Kakšnih ukrepov se lahko poslužijo lokalne skupnosti za podporo razvoju socialne ekonomije in socialnega podjetništva?
Razvoja socialne ekonomije in socialnega podjetništva si ne moremo predstavljati brez intenzivnega vključevanja in sodelovanja lokalne skupnosti. Pri tem je pojem lokalne skupnosti večplasten in v tem okviru vključuje lokalno prebivalstvo, iniciative, ki izhajajo iz potreb občanov, odločevalce na vseh nivojih, od zaposlenih in voditeljev javnih zavodov in podjetij, do občinske uprave in nenazadnje županov. Prav slednji, občine, so v procesu izgrajevanja spodbudnega poslovnega okolja, ki omogoča razvoj sektorja socialne ekonomije ter razvoj in rast socialnih podjetij, ob spodbudnih ukrepih države, odločilnega pomena. Naklonjenost občin, da spodbujajo reševanje perečih lokalnih izzivov s spodbujanjem ustanavljanja in delovanja socialnih podjetij je mnogokrat odločilen »omogočitveni« predpogoj, da se v nekem okolju ta, za slovenski prostor še vedno »netipična oblika podjetij« dejansko lahko razvija. Primer podore razvoju sektorja socialne ekonomije s strani lokalnih skupnosti je precej dobro razviden v regiji Podravje, kjer se je sektor lahko tudi zaradi podpore precejšnjega deleža lokalnih skupnosti, razvijal hitreje kot v drugih okoljih. O tem priča tudi statistika, saj je v tej regiji še vedno največji delež registriranih socialnih podjetij. Zagotovo pa je tudi tukaj še precej prostora za izboljšave in intenzivnejšo podporo razmahu socialne ekonomije s ciljem, da se približamo povprečju razvitosti sektorja v EU, kar se tiče zaposlenosti, inovativnosti in prispevka sektorja k BDP.
Občine / lokalne skupnosti imajo na voljo številne vzvode in ukrepe, ki jih lahko uporabijo za spodbujanje razvoja sektorja socialne ekonomije ter za zagon, razvoj in rast socialnih podjetij. Izbira, priprava in izvedba ukrepov je smiselna v sodelovanju s podpornimi, strokovnimi in razvojnimi organizacijami ter drugimi deležniki s področja socialne ekonomije ki delujejo v okolju.
PRIPRAVA STRATEGIJE RAZVOJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA / SOCIALNE EKONOMIJE
Eden prvih korakov spodbujanja socialne ekonomije na lokalni ravni je lahko izdelava občinske strategije razvoja socialne ekonomije, ki vsebuje tudi razvoj socialnega podjetništva. V pripravo je potrebno vključiti vse aktualne in potencialne deležnike ter podporne organizacije. Strategija je lahko tudi medobčinska ali regionalna, saj dejavnosti subjektov socialne ekonomije običajno niso omejene samo na delovanje v eni občini. Dobro pripravljena lokalna / regijska strategija omogoča dolgoročno načrtovanje in vrednotenje razvoja socialne ekonomije ter nenazadnje tudi podlago za financiranje / pridobivanje razvojnih sredstev ipd.
V kolikor občina nima posebne strategije za razvoj socialne ekonomije / socialnega podjetništva, lahko poglavje o razvoju socialne ekonomije doda v temeljni občinski razvojni dokument . V njem opredeli in utemelji vzpostavitev in delovanje proračunske postavke za razvoj resorja.
OBČINSKI PRORAČUNSKI SKLAD
Za financiranje različnih občinskih ukrepov lahko občina vzpostavi občinski proračunski sklad v obliki posebne proračunske postavke. Načine rabe sredstev iz postavke lahko določi občinski svet s sklepom, lahko so opredeljeni v občinski strategiji razvoja socialnega podjetništva ali v strategiji razvoja občine.
JAVNI RAZPISI IN JAVNI POZIVI
Občina lahko subjekte socialnega podjetništva in socialne ekonomije podpre z obstoječimi javnimi razpisi. V obstoječa besedila javnih razpisov lahko kot upravičence vključi pravne subjekte s statusom socialnega podjetja in pri merilih (točkovanju) dodatne točke nameni socialnim podjetjem. Prav tako lahko vzpostavi javne razpise, ki kot upravičence upošteva samo socialna podjetja. Za razvoj sektorja socialne ekonomije so primerni tudi razpisi za podporne organizacije, katere socialnim podjetjem nudijo podporo pri razvoju.
VKLJUČEVANJE V OBSTOJEČE PROGRAME IN SHEME
Občina subjekte socialne ekonomije aktivno in enakopravno vključuje v obstoječe programe kot so lokalne akcijske skupine (LAS) ali v načrtovanje ter izvajanje regionalnih razvojnih programov (RRP) in dogovore za razvoj regij.
PRIDRŽANA JAVNA NAROČILA
Zakon o javnih naročilih (ZJN-3, člen 31.) omogoča objavljanje pridržanih javnih naročil. Naročnik javnih naročil, ki je lahko občina ali subjekt javnega sektorja, lahko k sodelovanju povabi le subjekte socialne ekonomije, kot jih določa zakon, ki ureja socialno podjetništvo ali izvajalca javnega naročila obveže, da k izvajanju javnega naročila povabi socialno podjetje.
SOCIALNO ODGOVORNO JAVNO NAROČANJE (SOJN)
SOJN je javno naročanje, pri katerem se upošteva eden ali več socialnih vidikov, na primer zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami delavcev, socialna vključenost invalidov in težko zaposljivih oseb, enake možnosti, dostopnost in načrtovanje za vse, trajnostna merila, vključno z vprašanji etične trgovine itn.
Občine tako lahko v javnih naročilih posebej opredelijo katere socialne vidike želijo z njimi doseči (npr. družbeno koristni izdelki ali vključevanje določenih marginaliziranih skupin).
JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA
Občine lahko v skladu z Zakonom o javno zasebnih partnerstvih (ZJZP) sklepajo javno-zasebna partnerstva tudi s subjekti socialne ekonomije. Občina tako lahko, na primer, vstopi v solastništvo zadruge. Postopek sklepanja partnerstva resda ni enostaven, a ponuja veliko možnosti za razvoj in podporo delovanju socialnih podjetij. Ključno pri javno-zasebnem partnerstvu je opredelitev javnega interesa, jasna razdelitev tveganj in potrditev partnerstva s sklepom občinskega sveta. Interes za javno-zasebno partnerstvo poda občina, prav tako pa lahko socialna podjetja in zadruge same podajo interes za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Vlada Republike Slovenije je že v Strategiji razvoja socialnega podjetništva 2013-
2016 zapisala, da je socialno podjetništvo »hkrati priložnost za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev, to je javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu in se izvajajo v socialnih podjetjih.«
ZELENO JAVNO NAROČANJE (ZeJN)
Uredba o zelenem javnem naročanju daje možnost občinam zmanjšati negativen vpliv na okolje z javnim naročanjem okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj, izboljšati okoljske značilnosti obstoječe ponudbe, spodbujati razvoj okoljskih inovacij in krožno gospodarstvo ter dajati zgled zasebnemu sektorju in potrošnikom. ZeJN npr. omogoča nakup rabljene opreme pri socialnem podjetju.
OPRAVLJANJE JAVNIH GOSPODARSKIH SLUŽB
Občine lahko opravljanje občinskih javnih gospodarskih služb omogočijo socialnim podjetjem. Pred tem je priporočljivo ugotoviti ali obstajajo socialna podjetja, ki so zmožna opravljati tako zahtevno nalogo.
POLITIKE PROSTOROV
Občina lahko sprejme olajšave pri oddajanju prostorov subjektom socialne ekonomije, v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).
OPRAVLJANJE OBČINSKIH NAKUPOV
Občina različne nakupe opravi pri lokalnih socialnih podjetij ali z njihovo pomočjo. Na ta način podpira lokalna delovna mesta in lokalno gospodarstvo.
MANJŠI OBČINSKI UKREPI
Uvedba občinske nagrade za najbolj inovativne pristope na področju reševanja družbenih problemov zveča vidnost socialnih podjetij v lokalnem okolju in pripomore k promociji sektorja.
Vzpostavitev javne baze v obliki promocijske spletne strani s prikazom dejavnosti socialnih podjetij in zadrug v lokalnem ali regionalnem okolju olajša dostop potrošnikom in potencialnim uporabnikov.
Pošiljanje informativnih in izobraževalnih gradiv (letaki, obvestila) občanom in občankam o delovanju subjektov socialne ekonomije v njihovem okolju dviga vidnost socialnih podjetij.
Prav tako tudi prirejanje promocijskih dogodkov ali vključevanje socialnih podjetij v redne in obstoječe občinske dogodke.
Prispevek pripravila:
Dušanka Lužar Šajt, univ. dipl. ped, prof. soc.
Podporni ekosistem družbenega inoviranja in socialne ekonomije Podravja-SocioLab & Fundacija Prizma
