Prispevek o družbenem problemu, inovaciji in inoviranju

Družbeno inoviranje kot odgovor na izzive sodobne družbe
Družbene inovacije (v Sloveniji pogosto opredeljene kot “socialne inovacije”) je v zadnjih letih pogosto uporabljena besedna zveza. Zakaj jo vse pogosteje postavljamo v središče razprav, politik, razvojnih načrtov, svojega vsakdanjega  življenja?

Razlog za to tiči v vedno kompleksnejših problemih družbe, pri reševanju katerih se klasična orodja vladnih politik, na eni strani, in tržne rešitve, na drugi, niso izkazale za najbolj učinkovite.

Kaj sploh so družbeni problemi?
Družbeni problemi v sodobni družbi so precej zapleteni in predstavljajo negativna stanja, ki jih želimo obravnavati. Gre za teme, ki jih je družba prepoznala kot problem in ji preprečujejo optimalno delovanje. Gre za probleme konkretnih ljudi v lokalnih okoljih in za globalne probleme, ki jih lahko rešujemo v lokalnem okolju.

O družbenih problemih govorimo:

  • ko javnost situacijo prepozna kot problem,
  • ko je situacija v nasprotju s splošno prepoznanimi vrednotami družbe,
  • ko velik delež družbe problem dojema kot zaskrbljujoč,
  • ko ga je mogoče odpraviti ali ublažiti s skupnimi aktivnostmi prebivalcev ali

Poglejmo konkreten primer, ki smo mu priča tudi v Sloveniji:

  • Staranje prebivalstva javnost prepoznava kot problem (pomanjkanje prostora v domovih za starejše, osamljenost starejših, nedostopnost ali pomanjkanje socialnovarstvenih in negovalnih storitev za starejše na podeželju, revščina starejših itd.).
  • Pereča situacija, v kateri se vse pogosteje znajdejo starejši, je v nasprotju s splošnimi vrednotami naše družbe.
  • Velik del družbe je zaskrbljen zaradi obremenitev, ki iz navedenega izhajajo (socialni transferji, stroški zdravstvenih storitev, obremenitve družinskih članov itd.).
  • Problem(e) je moč omiliti z aktivnostmi družbe (npr. vzpostavitev medgeneracijskih središč in socialnovarstvenih kmetij; povezovanje osamljenih starejših, ki ne zmorejo stroškov bivanja v svojih velikokrat prevelikih nepremičninah, z mladimi, ki rešujejo svoj stanovanjski problem; socialnovarstvene in negovalne storitve na podeželju s pomočjo sektorja socialne ekonomije itd.).

Kaj konkretno so družbene inovacije in družbeno inoviranje?
Družbene inovacije so nove ideje (produkti, storitve, procesi, modeli), ki hkrati učinkovito odgovarjajo na potrebe družbe in ustvarjajo nove družbene odnose in sodelovanja. So inovacije, ki ob splošnih koristih za družbo, povečujejo tudi zmogljivost družbe za ukrepanje. (Murray, Caulier-Grice,  Mulgan, 2010).

Družbena inovacija sama po sebi ne predstavlja le produkta, storitve, modela ali procesa, s  katerim učinkovito rešujemo zaznan problem v družbi, temveč s pomočjo ustvarjenih sodelovanj prispeva tudi k povečanju zmogljivosti družbe / ljudi, da znajo ukrepati sami.

Družbene inovacije niso le domena sektorja socialne ekonomije (socialnih podjetij, NVO, invalidskih podjetij, zaposlitvenih centrov ipd.). Dogajajo se namreč v vseh sektorjih, tudi javnem in zasebnem. Najboljše rešitve se običajno najdejo v sodelovanju vseh sektorjev. Res pa je, da veliko družbenih inovacij razvije prav sektor socialne ekonomije.

Prilagojeno po viru: Désirée Pecarz – Centre for Social Innovation (ZSI GmbH): Social Innovation Training Handbook 

Seveda imamo tudi v Sloveniji številne družbeno-inovativne produkte (proizvode in storitve). Nekaj jih lahko spoznate na povezavi TUKAJ.

Kako se lotiti družbenega inoviranja (proces)?
Družbena inovacija je več kot le izum, saj gre za proces od ugotavljanja potreb do sistemskih sprememb. Od nastanka ideje do vpliva prehodimo šest korakov procesa družbenega inoviranja  spodbude / navdih  /diagnoza;  predlogi & ideje; prototipiranje; trajnost; nadgrajevanje; sistemske spremembe). Za konkretnejše napotke in metode dela kako od problema do sistemskih sprememb, pokukajte v priročnik Veter v jadra Socialne ekonomije na povezavi TUKAJ. Niso vedno potrebni vsi koraki, nekatere družbene inovacije skočijo od ideje k izvedbi v praksi, včasih so koraki v različnem zaporedju ali pa se  prekrivajo.

 

Prispevek pripravila:
Dušanka Lužar Šajt, univ. dipl. ped, prof. soc.
Podporni ekosistem družbenega inoviranja in socialne ekonomije Podravja-SocioLab & Fundacija Prizma

Scroll to Top
Skip to content